Še vedno vem, kaj si počela prejšnji vikend…
Predvidevajmo, da se vikend začne v petek popoldan…
Vdih! V petek popoldan šla do “zavesarke”, ki jo redno obiskujeva že skoraj dva meseca, in uspelo ji je najti nove razloge, zakaj najine uboge štiri zavese še niso narejene, nato poskusila menjati Tomaževe čevlje, ki so razpadli po petih dnevih, ampak še niso prispeli v trgovino, podobno neproduktiven tudi obisk v trgovini z električnimi napravami, vendar petek ni bil povsem neploden, ker je bila špecerija še kar dobro založena, v cvetličarni pa jim je ostal še šopek mini krizantem. Sobota se je začela pozno, obligatorične jajčke za zajtrk, vzvratno manevriranje iz garaže je iz dneva v dan hitrejše, bruseljski promet narašča obratno sorazmerno z dolžino dneva, uspešen nakup kopačk in golenskih ščitnikov za trening fuzbala, ki se začne ta teden (za Tomaža, ne zame), kupila torbico, tretjo v seriji svoje priljubljene znamke in sem zdaj uradno odvisnica, končno sva se rešila norišnice šopingcentra, ven na blago septembrsko sonce, Tomaža seznanila z dobrotami kavarne, ene mnogih, ki se skrivajo v bruseljskih nedrih, mmm, pomarančni sladoled, ahhh, izložbe, grhgrhrghr, želodec, petkov ulov je čakal v hladilniku in na Nigello in Heidi se lahko vedno zaneseš, dan kronala z odmrzovanjem hladilnika…
V nedeljo kot običajno malo zamudila k maši, nato čiščenje stanovanja, oprala tri žehte, tokrat je kuhal Tomaž, jaz noge v luft, opazim, da so potrebne manikure, še en brezzvezen nedeljski film, kaj jutri je že ponedeljek?