Tudi to rdeče listje na latnikih…
Sedim in pišem.
Ker je pisanje globoko v oktobru kot jesensko listje. Zbrati moraš dogodke preteklega leta, še posebej preteklega poletja, jih pozlatiti in pordečiti z domišljijo, zapleti in razpleti, ki jih ni bilo, lahko pa bi bili, se nato za hip predati temu bleščečemu bogastvu obrazov, krajev, trenutkov, ki ti završijo v mislih, a že hitro jih moraš spustiti. V stavke in odstavke, da se zleknejo v udobnih besedah. Iz glave, da jo pripraviš na zimsko kontemplacijo. Iz srca, da ga odpreš za nove misli. Ne skrbi - obrazi, kraji in trenutki se bodo vso zimo rahlo kot snežinke vračali vate in poplesavali v glavi in srcu kot nežni spomini.
Moja prva jesenska sprememba je, da bom končno spet objavila nekaj stvari, jih spustila iz glave. Začela sem s provansalsko potjo v šolo in kanim nadaljevati. Spremenila sem tudi že barvo štunfov in obligatoričnega šopka rož v mojem galerijskem oknu (s stalno zbirko fotografij in potujočimi razstavami razglednic). Baje je letošnjo jesen blazno v modi žametno rdeča dalija, ki jo jaz kombiniram s svojo ljubljenko hortenzijo. Pri kuhanju sem se vrgla na jesenske koreninice - ta vikend bodo na jedilniku rdeča pesa, pastinak in topinambur (po naše laški krompir) - iz pečice pa je ravnokar pridišalo po pečenem kostanju. Mmmmm….
Ampak kaj sploh pišem o svojih trivialnih jesenskih spremembah, ko pa se drugim dogajajo pomembnejše spremembe. Blaž je septembra spremenil naziv in je zdaj univerzitetna diplomirana nemcistka. Kako lahko Filozofska fakulteta poskrbi za podelitev naziva in spremembo spola im Doppelpack in ali je operacija reverzibilna, lahko več preberete tukaj.
Medtem ko čakate, da se pod kolarnico kočno začne dogajati kaj več, pa se odkupim z nekaj jesenskimi utrinki iz Bruslja.
Jesenski štunfi
Jesenski šopek
Tudi orhideja v pisarni se jesensko spreminja - vsak dan odpre nov cvet.
Jesenski pridelek, ki bo, če bo vse po sreči, pristal ta vikend na krožniku.
In še nekaj jesenskih iz parka Cinquantenaire.