Danes je takšen dan, ko veš, da je do maja samo še par noči. Ko lahko končno pelješ na sprehod nove sandale. Sedim ob odprtem oknu, zavesa nežno plapola in me žgečka po gležnjih, iz sosedovih vrtov omamno diši po majniku, lokalni slavček ima ravno solo na eni od akustično ugodno ležečih streh, iz zvočnikov [...]
… verjetno najina prva v Bruslju. Počivala sva po včerajšnji vselitveni zabavi, ki je med drugim obogatila najino vinoteko in rastlinsko kraljestvo. Nedeljsko kosilo je otvorila moja najljubša jesenska juha, bučna, ali po domače decibelska. Mmmm…
Jesen v Bruslju je običajno milostna in danes je bil en tak zlat dan s svežim vetrčkom. Pravijo, da je bil celo zrak kakovosten.
Na dvorišču se zbirajo prvi pisani listki z okoliških dvorišč, sivka je podivjala in steguje dolge vratove za usihajočim soncem, modra hortenzija je že vsa škrlatna… Ni ravno vrt, je pa vseeno [...]
Predvidevajmo, da se vikend začne v petek popoldan…
Nekaj utrinkov iz najinega prvega skupnega stanovanja in okolice. Toliko stvari sva že postorila: sestavljala pohištvo, pila pivo v baru čez cesto, navlekla rože in okrasne blazine v stanovanje (jaz), pekla na žaru in servisirala kolesa (Tomaž), čistila za nemarno prejšnjo stanovalko, čistila za sabo…
[klikni play za glasbeno podlago!] Na prvi pogled je današnji naslov zelo jasen in verjetno malo dolgočasen, a v njem se skriva toliko stvari. Prva, čutno zelo zaznavna stvar so dejanski poletni vremenski pojavi, s katerimi nas te dni razveseljuje belgijsko nebo.
Če si ob raznih hekerjih varnejši v svoji e-banki in ob raznih majstrih varnejši na bankomatu, varnejši namreč kot na dobrem starem bančnem šalterju, potem pa je res že kriza.
Sedim in pišem.
Ker je pisanje globoko v oktobru kot jesensko listje.
Mogoče izgleda, kot da spet lazim po nekih eksotičnih krajih, ampak to je samo belgijska severnomorska obala. Čeprav je Belgija po svoje eksotična: država, v kateri moraš še v kinu, kjer si najprej za karto odštel devet evrov, plačati za uporabo stranišča, po drugi strani pa je vstop v naravni rezervat, sredi katerega sedim na [...]
Mislim, da je treba k Blaževi zgodbi iz Bruslja nujno dodati še drug vidik, že zato, ker on definitvno bolj avtentično zgleda na Harliju…
… pa veseli tudi.