kolarnica.com/ziva/

Pravila igre so preprosta. Start je postelja, cilj je šola, do katere moraš priti pravočasno, kar ni tako enostavno, saj je na poti do nje veliko skušnjav. Ustaviš pa se lahko na vsakem polju.

Ja, vem, dolgo nisem dala nič slišat od sebe…. Mislim, videt. Za to imam več neumnih in nekaj tehtnih razlogov. Najvidnejši in najaktualnejši je v vseh pogledih vizualne narave.
POZOR SLEDI SUBTILEN NAMIG!!!

Moja garsonjera ima za bruseljske razmere garsonjer prav razkošno kuhinjo, v kateri se mikrovalovka uporablja samo za pogrevanje skodelice mleka za kakav in odmrzovanje kruha, navdihuje pa jo vse sveže in presno pri bližnjem zelenjadarju, neznano iz daljnjih krajev (iz raznovrstnih trgovin po mestu. npr. La Saga, Mig’s), spletne zbirke receptov (101 Cookbooks, BBC Food, [...]

Danes sem slišala Angelo Merkel - v živo! Ali je imela na sebi svoj najljubši rdeč hlačni kostim, ne vem, ker jo je zakrival širok steber, poleg tega me je od nje ločila stena iz pleksi stekla in čreda vznejevoljenih varnostnikov. Po neuspešnih pogajalskih poskusih sem se s kolegicama vrnila v pisarno in preždela ves [...]

In ko te jutranji pogled na zasmeteno ulico nič več ne “fascinira”, se nekega jutra zbudiš v kraljestvo sneženih zvokov, ki preglasijo še takšno umazanijo.

Tako je to, ko te sodelavke po službi zvlečejo v klub, v katerem slovenska skupnost v Bruslju praznuje dan kuture. Na koncu se znajdeš v družbi Španke po imenu Roža Sreče, ki nas je učila, da se po špansko nazdravlja takole: “Arriba, abajo, al centro, pa dentro!”, Poljakinja nam je pela pesmico medvedka Uhca, družbo pa [...]

Tako so Belgijci ocenili moj božični tovor, prepoln dobrot in presenečenj (daril, ne eksploziva). Moji razlogi/opravičila/izgovori, da ves ta čas nisem ničesar napisala so naslednji:

Ko sem se včeraj zjutraj zavihtela na kolo, da bi se odpeljala v službo, je bilo na moji ulici takole, in ko sem prigonila iz službe, je bilo takole. Na srečo mi je nemška televizija zjutraj povedala, da je zimski solsticij, zato me ni zagrabila apokaliptična panika.

Ne, to ni sodoben božični performans na bruseljskih ulicah - to je sodoben božični performans na londonskem Oxford Streetu. Pisati o Bruslju bi bilo tako predvidljivo.

Da sem končno začela pacati ta blog, je bilo treba izpolniti nekaj pogojev:
- sadomazohizem (9 ur računalniškega zaslona v službi mi ni dovolj)
- treba je bilo nekam it in hrepenet po domovini
- selitev od Madame Debra v kraje s telefonskimi priključki
- odločitev proti monopolnemu belgijskemu ponudniku ADSL-ja (čakalna doba za priključek: [...]